ŽELEZO

Material

Železo je kemijski element z oznako Fe in atomskim številom šestindvajset. Ko je v normalnem stanju je železo navadna kovina. Železo je tako kot nikelj znan po tem, da je med zadnjimi elementi, ki nastanejo v zvezdni nukleosintezi, in zato med najtežjimi elementi, ki za svoj nastanek ne potrebujejo supernove. Železo in nikelj sta med drugim tudi najpogostejši kovini v gostih kovinskih skorjah planetov kakršen je Zemlja in v kovinskih meteoritih. Poleg tega je železo tudi 4. najpogostejši element in najbolj razširjena težka kovina v skorji zemlje. Rumeno, rjavo ali rdečo barvo dajejo prsti železovi oksidi.

Ker je železo poleg aluminija najpogostejša kovina, ga je človeštvo odkrilo precej hitro in so ga pričeli tudi uporabljati. Začetek železne dobe beležimo okoli 1000 pr.n.št. Železo še danes ostaja gonilna sila razvoja gospodarstev širom sveta, saj ima kot kovina izredno cenjene lastnosti.

Železova ruda je izredno poceni in ji ceno določajo predvsem stroški prevoza. Cena železa potemtakem zavisi od cene goriva in od stroškov drugih snovi poterbnih za proizvodnjo. Za pridobitev tisoč ton železa, potrebujemo okrog dva tisoč ton rude, tisoč ton koksa, šeststo ton dodatkov, štiri tisoč ton zraka in trideset tisoč ton tehnološke vode za izpiranje in hlajenje. Obenem za eno tono železa nastane šeststo ton odpadkov, okrog sto ton prahu in šest tisoč ton plavžnih plinov.

  • Železo, ki izteka iz plavža, se imenuje grodelj ali surovo železo. Ta vsebuje 3- 4 % ogljika (C) in do 5% drugih primesi. Po barvi in sestavi razlikujemo sivi in beli grodelj. Beli grodelj je zelo trd in krhek.  
  • Žilavost in kakovost železa izboljšujejo z dodatkom drugih kovin. Ti dodatki dajo jeklom posebne lastnosti npr. trdoto, trdnost, elastičnost, - glede na uporabo v najrazličnejše namene.

Vzdrževanje železa